Тези институции са ключови елементи от една силна и ефективна национална система за защита правата на човека, при условие, че са предвидени в националното законодателство, независими са от правителството, притежават широк мандат за прилагане на всички международни стандарти за правата на човека и са подкрепени от членове, поели отговорността да работят както с гражданското общество, така и с държавата и да функционират добре. Тези институции имат правомощията да насърчават и защитават правата на човека. Популяризирането на правата на човека включва консултирането на правителството и парламента по различни въпроси от областта на правата на човека и повишаване на осведомеността за правата на човека. Правомощията на институциите за защита на правата на човека включват наблюдение за нарушения на правата на човека и изготвяне на препоръки за подобряване на положението. От гледна точка на закрилата, техният мандат може да включва и правомощието да получават, разследват и постановяват решения по жалби и да отправят подходящи препоръки, като например да предлагат нови политически мерки и законодателство или да препоръчват преразглеждане на съществуващо законодателство. Широкият спектър от съществуващи национални институции включва: комисии, омбудсман и институти или центрове. Националните органи за защита правата на човека в някои държави — членки на ЕС, например, също функционират и като органи по въпросите на равенството в рамките на законодателството на ЕС.

Takve institucije su ključni elementi snažnog, efikasnog državnog sistema zaštite ljudskih prava, pod uslovom da su utemeljene u državnom zakonu, nezavisne od vlade, imaju širok mandat da pokriju sve međunarodne standarde ljudskih prava, potkrijepljene raznovrsnim članstvom, spremnim za odgovoran rad sa civilnim društvom i državom, te da dobro funkcionišu. Državne institucije za ljudska prava imaju moć promocije i zaštite ljudskih prava. Promocija ljudskih prava uključuje pružanje savjeta vladi i parlamentu o raznim pitanjima ljudskih prava i podizanju svijesti o ljudskim pravima. Moć državnih institucija za ljudska prava da štite ljudska prava uključuje praćenje kršenja ljudskih prava i davanje preporuka za poboljšanje stanja ljudskih prava na terenu. U pogledu zaštite, njihov mandat također može uključivati ovlaštenje da primaju, istražuju i rješavaju žalbe i daju odgovarajuće preporuke, poput predlaganja novog zakonodavstva i predlaganja revizije postojećeg zakonodavstva ili novih mjera politike. Širok spektar postojećih državnih institucija za ljudska prava uključuje: komisije, institucije ombudsmena i institute ili centre. Naprimjer, državne institucije za ljudska prava u nekim državama članicama EU također funkcionišu i kao tijela za jednakost u okviru zakonodavstva EU.

Tyto instituce jsou významnou součástí silného, účinného vnitrostátního systému ochrany lidských práv, pokud jsou zakotveny ve vnitrostátních právních předpisech a zároveň jsou nezávislé na vládě, mají široký mandát vztahující se na všechny mezinárodní standardy v oblasti lidských práv, jsou posíleny rozmanitou členskou základnou, mají na starosti spolupráci jak s občanskou společností, tak se státem a dobře fungují. Vnitrostátní instituce pro lidská práva mají pravomoc prosazovat a chránit lidská práva. V oblasti prosazování lidských práv poskytují vládě a parlamentu poradenství ohledně různých záležitostí souvisejících s lidskými právy a se zvyšováním povědomí o lidských právech. Pravomoc vnitrostátních institucí pro lidská práva v oblasti ochrany lidských práv zahrnuje sledování případů porušení lidských práv a následné vydávání doporučení ke zlepšení stavu dodržování lidských práv. Pokud jde o ochranu lidských práv, mohou být tyto instituce také pověřeny, aby přijímaly, vyšetřovaly a řešily stížnosti a vydávaly vhodná doporučení, například navrhovaly nové právní předpisy či novelizace stávajících předpisů, případně nová politická opatření. Vnitrostátních institucí pro lidská práva je celá řada. Jsou to zejména komise, úřady veřejného ochránce práv a různé instituce či střediska. V některých členských státech EU působí vnitrostátní instituce pro lidská práva na základě právních předpisů EU zároveň jako orgány pro rovné zacházení.

Disse institutioner er nøgleelementer i et stærkt og effektivt nationalt system for menneskerettighedsbeskyttelse, forudsat at de er baseret på national lovgivning, er uafhængige af regeringen og har et bredt mandat til at dække alle de internationale menneskerettighedsstandarder, understøttes af et flersidigt medlemskab, pålægges at arbejde med såvel civilsamfundet som staten og i øvrigt er velfungerende. Nationale menneskerettighederinstitutioner har beføjelse til at fremme og beskytte menneskerettighederne. At fremme menneskerettigheder indebærer rådgivning af regeringen inden for forskellige menneskerettighedsspørgsmål samt oplysning og bevidsthedsfremmende aktiviteter omkring menneskerettigheder. Institutionernes beføjelse til at beskytte menneskerettighederne omfatter overvågning af menneskerettighedskrænkelser og anbefalinger til forbedring af den aktuelle menneskerettighedssituation. Med hensyn til beskyttelse kan institutionernes mandat også omfatte beføjelse til at modtage, undersøge og afgøre klagesager og at fremsætte hensigtsmæssige anbefalinger, såsom forslag til ny lovgivning og revision af eksisterende lovgivning eller nye politiske foranstaltninger. Det brede spektrum af eksisterende menneskerettighedsinstitutioner omfatter kommissioner, ombudsmandsinstitutioner og institutter eller centre. I nogle EU-medlemsstater fungerer de nationale menneskerettighedsinstitutioner eksempelvis også som ligestillingsorganer i henhold til EU-lovgivningen.

Nationale Menschenrechtsinstitutionen (NMRI) sind ein Schlüsselelement eines starken und wirksamen nationalen Systems des Menschenrechtsschutzes, vorausgesetzt, sie sind im nationalen Recht verankert, von der Regierung unabhängig, verfügen über einen breitgefassten Auftrag, der alle internationalen Menschenrechtsstandards abdeckt, werden von einem vielfältigen Mitgliederspektrum getragen, ihre Zuständigkeiten erstrecken sich auf die Arbeit mit der Zivilgesellschaft und mit dem Staat und sie funktionieren reibungslos. Sie verfügen über die Macht, die Menschenrechte zu fördern und zu schützen. Die Förderung der Menschenrechte schließt die Beratung von Regierung und Parlament in einer Vielzahl von Menschenrechtsfragen und die Bewusstseinsbildung in diesem Bereich ein. Unter die Schutzmacht von NMRI fällt auch die Überwachung von Menschenrechtsverletzungen und die Abgabe von Empfehlungen zur Verbesserung der Menschenrechtssituation vor Ort. Im Schutzbereich kann ihr Auftrag ferner die Befugnis umfassen, Beschwerden entgegenzunehmen, zu untersuchen und über sie zu entscheiden sowie zweckdienliche Empfehlungen abzugeben, wie etwa neue Rechtsvorschriften und die Überarbeitung geltenden Rechts oder neue politische Maßnahmen vorzuschlagen. Das breite Spektrum der vorhandenen NMRI reicht u. a. von Kommissionen über Ombudsleute bis zu Instituten oder Zentren. In einigen EU-Mitgliedstaaten fungieren NMRI zum Beispiel als Gleichstellungsstellen nach EU-Recht.

Οι συγκεκριμένοι φορείς αποτελούν βασικά στοιχεία ενός ισχυρού και αποτελεσματικού εθνικού συστήματος προστασίας των ανθρωπίνων δικαιωμάτων, υπό την προϋπόθεση ότι στηρίζονται στην εθνική νομοθεσία, είναι ανεξάρτητα από την κυβέρνηση, διαθέτουν ευρεία εντολή να καλύπτουν όλα τα διεθνή πρότυπα για τα ανθρώπινα δικαιώματα, υποστηρίζονται από πολλά και διαφορετικά μέλη, είναι επιφορτισμένα να συνεργάζονται με την κοινωνία των πολιτών και με το κράτος, και λειτουργούν σωστά. Οι Εθνικοί Φορείς προστασίας των ανθρωπίνων δικαιωμάτων έχουν την εξουσία να προωθούν και να προστατεύουν τα ανθρώπινα δικαιώματα. Η προώθηση των ανθρωπίνων δικαιωμάτων περιλαμβάνει παροχή συμβουλών σε κυβερνήσεις και κοινοβούλια για διάφορα θέματα σχετικά με τα ανθρώπινα δικαιώματα, και ευαισθητοποίηση σχετικά με τα ανθρώπινα δικαιώματα. Η η δικαιοδοσία τους για την προστασία των ανθρωπίνων δικαιωμάτων περιλαμβάνει την παρακολούθηση των παραβιάσεων των ανθρωπίνων δικαιωμάτων και τη διατύπωση συστάσεων για τη βελτίωση της πραγματικής κατάστασης σχετικά με τα ανθρώπινα δικαιώματα. Όσον αφορά την προστασία, η εντολή τους μπορεί επίσης να περιλαμβάνει την εξουσία παραλαβής, διερεύνησης και εξέτασης καταγγελιών και σύνταξης κατάλληλων συστάσεων, όπως προτάσεις για νέα νομοθεσία και υποβολή προτάσεων για αναθεώρηση της ισχύουσας νομοθεσίας ή για νέα μέτρα πολιτικής. Το ευρύ φάσμα των υφιστάμενων εθνικών φορέων ανθρωπίνων δικαιωμάτων περιλαμβάνει επιτροπές, διαμεσολαβήτριες/τές, και ινστιτούτα ή κέντρα. Για παράδειγμα, σε ορισμένα κράτη μέλη της ΕΕ εθνικοί φορείς ανθρωπίνων δικαιωμάτων λειτουργούν επίσης ως φορείς ισότητας βάσει της νομοθεσίας της ΕΕ.

Such institutions are key elements within a strong, effective national human rights protection system, provided they are grounded in national law, independent from government, possessed of a broad mandate to cover all international human rights standards, underpinned by a diverse membership, invested with the responsibility to work with both civil society and the state, and function well.

NHRIs have the power to promote and protect human rights. Human rights promotion includes providing government and parliament with advice on various human rights issues and raising human rights awareness. The power of NHRIs to protect human rights includes the monitoring of human rights violations and making recommendations to improve the human rights situation on the ground. In terms of protection, their mandate can also include the power to receive, investigate and resolve complaints and make appropriate recommendations, such as proposing new legislation, and suggesting revisions to existing legislation or new policy measures.

The wide spectrum of existing NHRIs includes: commissions, ombudsperson institutions, and institutes or centres. NHRIs in some EU Member States, for example, also function as equality bodies under EU legislation.

Такве институције су кључни елементи снажног, ефикасног националног система заштите људских права, под условом да су утемељене у националном закону, независне од владе, имају широки мандат да покрију све међународне стандарде људских права, поткрепљене разноврсним чланством, уложеним у одговорност за рад са цивилним друштвом и државом и добро функционисање. Националне институције за људска права имају моћ промоције и заштите људских права. Промоција људских права укључује пружање савета влади и парламенту о разним питањима људских права и подизање свести о људским правима. Моћ националних институција за људска права да штите људска права укључује праћење кршења људских права и давање препорука за побољшање стања људских права на терену. У погледу заштите, њихов мандат такође може укључивати овлашћење да примају, истражују и решавају жалбе и дају одговарајуће препоруке, попут предлагања новог законодавства и предлагања ревизије постојећег законодавства или нових мера политике. Широк спектар постојећих националних институција за људска права укључује: комисије, институције омбудсмана и институте или центре. На пример, националне институције за људска права у неким државама чланицама ЕУ такође функционишу као equality bodies тела за једнакост према законодавству ЕУ.

Државне институције за људска права имају моћ промоције и заштите људских права. Промоција људских права укључује пружање савјета влади и парламенту о разним питањима људских права и подизању свијести о људским правима. Моћ државних институција за људска права да штите људска права укључује праћење кршења људских права и давање препорука за побољшање стања људских права на терену. У погледу заштите, њихов мандат такође може укључивати овлашћење да примају, истражују и рјешавају жалбе и дају одговарајуће препоруке, попут предлагања новог законодавства и предлагања ревизије постојећег законодавства или нових мјера политике. Широк спектар постојећих државних институција за људска права укључује: комисије, институције омбудсмена и институте или центре. На примјер, државне институције за људска права у неким државама чланицама ЕУ такође функционишу и као тијела за једнакост у оквиру законодавства ЕУ.

Estas instituciones son elementos fundamentales de un sistema nacional de protección de los derechos humanos sólido y eficaz que ayudan a garantizar que las leyes y prácticas nacionales estén en consonancia con todas las normas internacionales de derechos humanos, interactúando con la siempre creciente comunidad de las organizaciones no gubernamentales (ONG), los ciudadanos, las redes establecidas y los órganos regionales teniendo un buen funcionamiento, fomentando las relaciones con los organismos públicos y la sociedad civil y asegurando que se establezcan mecanismos adecuados. Las instituciones nacionales de derechos humanos promocionan y protegen los derechos humanos. Asimismo se proporcionan recursos presupuestarios para proseguir y ampliar aún más las actividades de apoyo a las instituciones nacionales de derechos humanos. Su mandato incluye la supervisión de las violaciones de los derechos humanos y la formulación de recomendaciones para mejorar la situación de los derechos humanos sobre el terreno. En lo que respecta a la protección, su mandato incluye también el poder de recibir, investigar y resolver quejas y realizar las recomendaciones apropiadas como proponer nuevas leyes y sugerir revisiones a las leyes existentes o nuevas medidas políticas. El amplio espectro de instituciones nacionales de derechos humanos incluye: comisiones, Defensores de los Derechos Humanos e institutos y comisionados. Las instituciones nacionales de derechos humanos de algunos Estados miembros, por ejemplo, funcionan también como Centros para la igualdad en el marco de la legislación de la UE.

Sellised asutused on võtmetähtsusega tugevas ja tõhusas riiklikus inimõiguste kaitse süsteemis, kui nad põhinevad seadustel, on valitsusest sõltumatud, omavad laia mandaati, et katta kõiki rahvusvahelisi inimõiguste standardeid, neid toetab mitmekesine liikmeskond, nad teevad koostööd nii avaliku sektori kui ka kodanikuühiskonnaga ning toimivad hästi. Riiklike inimõiguste kaitse asutuste töö on edendada ja kaitsta inimõigusi. Inimõiguste edendamine tähendab valitsuse ja parlamendi nõustamist inimõiguste teemadel ja inimõigusteteadlikkuse tõstmist. Riiklikud inimõiguste kaitse asutused jälgivad inimõiguste rikkumisi ja annavad soovitusi, et parandada inimõiguste olukorda riigis. Inimõiguste kaitsega seoses võib nende ülesannete hulka kuuluda ka kaebuste vastuvõtmine, uurimine ja lahendamine, asjakohaste soovituste tegemine, nt ettepanekud uute seaduste vastuvõtmiseks ja olemasolevate muutmiseks või uuteks poliitikameetmeteks. Riiklike inimõiguste kaitse asutuste hulka kuuluvad näiteks komisjonid, ombudsmanid, instituudid või keskused. Mõnes ELi liikmesriigis toimivad riiklikud inimõiguste kaitse asutused ka võrdõigusorganina.

Tällaiset instituutiot ovat keskeisiä tekijöitä vahvassa ja tehokkaassa kansallisessa ihmisoikeuksien suojelujärjestelmässä edellyttäen, että ne perustuvat kansalliseen lainsäädäntöön, ne ovat riippumattomia hallituksesta, niillä on vahva toimeksianto kattaa kaikki kansainväliset ihmisoikeusstandardit, niitä tukee jäsenten moninaisuus, niiden velvollisuutena on työskentely sekä kansalaisyhteiskunnan että valtion kanssa ja ne toimivat moitteettomasti. Kansallisilla ihmisoikeusinstituutioilla on valtuudet edistää ja suojella ihmisoikeuksia. Ihmisoikeuksien edistäminen sisältää hallituksen ja parlamentin neuvonnan erilaisissa ihmisoikeuskysymyksissä ja valistuksen ihmisoikeuksista. Kansallisten ihmisoikeusinstituutioiden valta suojella ihmisoikeuksia sisältää ihmisoikeusloukkausten seurannan ja suositusten tekemisen ihmisoikeustilanteen parantamiseksi käytännössä. Suojelun osalta niiden toimeksiantoon voi myös kuulua valta vastaanottaa, tutkia ja ratkaista valituksia ja antaa asiaankuuluvia suosituksia, kuten uuden lainsäädännön ehdottaminen ja tarkistusten esittäminen voimassa olevaan lainsäädäntöön tai uusien poliittisten toimenpiteiden ehdottaminen. Kansallisten ihmisoikeusinstituutioiden laaja kirjo sisältää komissiot, oikeusasiamiesten instituutiot ja instituutit ja keskukset. Kansalliset ihmisoikeusinstituutiot toimivat joissakin EU:n jäsenvaltioissa myös esimerkiksi tasa-arvoeliminä EU:n lainsäädännön nojalla.

Tá na hinstitiúidí sin fíorthábhachtach laistigh de chóras náisiúnta, éifeachtach um chearta an duine a chosaint, ar choinníoll go bhfuil siad bunaithe sa dlí náisiúnta, go bhfuil siad neamhspleách ar an rialtas, go bhfuil sainordú leathan acu lena gcumhdaítear caighdeáin idirnáisiúnta uile um chearta an duine, a bhfuil ag ballraíocht éagsúil ag tacú leo, dá ndílsítear an freagracht a bheith ag obair leis an tsochaí shibhialta agus leis an stát, agus go bhfeidhmíonn siad go maith. Tá cumhacht ag NHRI cearta an duine a chur chun cinn agus a chosaint. Áirítear le cur chun cinn chearta an duine comhairle a thabhairt don rialtas agus don pharlaimint maidir le saincheisteanna éagsúla um chearta an duine agus feasacht ar chearta an duine a ardú. Áirítear le cumhacht na NHRIanna cearta an duine a chosaint lena n-áirítear faireachán a dhéanamh ar sháruithe ar chearta an duine agus moltaí a dhéanamh chun staid chearta an duine ar an talamh a fheabhsú. Maidir le cúrsaí cosanta, féadtar go n-áirítear lena sainordú an chumhacht chun gearáin a fháil, a imscrúdú agus a réiteach agus moltaí iomchuí a dhéanamh, amhail reachtaíocht nua a bheartú agus leasuithe ar reachtaíocht atá ann cheana féin a mholadh nó bearta nua beartais a mholadh. Áirítear ar réimse leathan na NHRIanna atá ann faoi láthair: coimisiúin, institiúidí ombudsman, agus institiúidí nó ionaid. Is mar chomhlachtaí comhionannais faoi reachtaíocht an Aontais Eorpaigh a fheidhmíonn NHRIanna i roinnt Ballstát den Aontas Eorpach, mar shampla.

Takve su institucije ključni elementi snažnog i učinkovitog nacionalnog sustava za zaštitu ljudskih prava, pod uvjetom da su utvrđene u nacionalnom zakonodavstvu, neovisne o vladi, da imaju dovoljno široke ovlasti da obuhvate sve međunarodne norme za zaštitu ljudskih prava, da su u njihovom sastavu različiti članovi koji će odgovorno surađivati i s građanskim društvom i s državom te da dobro funkcioniraju. Nacionalne institucije za ljudska prava imaju moć promicati i štititi ljudska prava. Promicanje ljudskih prava obuhvaća savjetovanje vlade i parlamenta o različitim pitanjima povezanim s ljudskim pravima i jačanje osviještenosti o ljudskim pravima. Pravo takvih institucija u zaštiti ljudskih prava uključuje nadzor nad kršenjem ljudskih prava i izdavanje preporuka za poboljšanje situacije s ljudskim pravima u stvarnim okolnostima. U pogledu zaštite, njihove ovlasti mogu uključivati i pravo da primaju, istražuju i rješavaju pritužbe i daju odgovarajuće preporuke, kao što su prijedlozi novih zakona i predlaganje promjena postojećih zakona ili nove mjere politike. Široki spektar postojećih nacionalnih institucija za ljudska prava uključuje povjerenstva, institucije pravobranitelja, institute i centre. U nekim državama članicama EU-a, nacionalne institucije za ljudska prava djeluju i kao tijela za ravnopravnost u okviru zakonodavstva EU-a.

Ezek az intézmények egy erőteljes, hatékony nemzeti emberi jogi védelmi rendszer kulcsfontosságú elemei, amennyiben a nemzeti jogban gyökereznek, a kormánytól függetlenek, széles körű megbízatással rendelkeznek valamennyi nemzetközi emberi jogi normára kiterjedően, sokszínű tagsággal vannak megerősítve, felelősséggel vannak felruházva a civil társadalommal és az állammal történő együttműködésre irányulóan egyaránt, továbbá jól működnek. A nemzeti emberi jogi intézmények hatáskörrel rendelkeznek az emberi jogok előmozdítására és védelmére. Az emberi jogok előmozdítása magában foglalja a kormányoknak és a parlamenteknek történő tanácsadást különféle emberi jogi kérdésekben, valamint az emberi jogokkal kapcsolatos tudatosság növelését. A nemzeti emberi jogi intézmények emberi jogok védelmével kapcsolatos hatásköre kiterjed az emberi jogi jogsértések nyomon követésére és a helyi emberi jogi helyzet javítását célzó ajánlások megtételére. A védelem tekintetében megbízatásuk magában foglalja a panaszok fogadására, kivizsgálására és megoldására, valamint megfelelő ajánlások megtételére – például új jogszabályokra és meglévő jogszabályok módosítására irányuló javaslatok vagy új szakpolitikai intézkedések előterjesztésére – vonatkozó hatáskört is. A fennálló nemzeti emberi jogi intézmények széles skáláján megtalálhatók bizottságok, ombudsmani hivatalok, valamint intézetek és központok. Egyes uniós tagállamokban a nemzeti emberi jogi intézmények például az uniós jogszabályok szerinti esélyegyenlőségi szervekként is működnek.

Queste istituzioni sono elementi fondamentali di un sistema nazionale forte ed efficace per la tutela dei diritti umani, a condizione che siano previsti dal diritto nazionale, indipendenti dal governo, in possesso di un ampio mandato comprendente tutte le norme internazionali sui diritti umani, sostenuti da membri diversi, investiti della responsabilità di collaborare sia con la società civile sia con lo Stato e che funzionino bene. Le istituzioni nazionali per i diritti umani hanno il potere di promuovere e tutelare i diritti umani. La promozione dei diritti umani comprende attività di consulenza a favore del governo e del parlamento su varie questioni inerenti ai diritti umani e attività di sensibilizzazione sui diritti umani. Il potere di queste istituzioni di tutelare i diritti umani comprende il monitoraggio delle violazioni dei diritti umani e la formulazione di pareri per migliorare la situazione concreta dei diritti umani. In termini di tutela, il loro mandato può comprendere anche il potere di ricevere, indagare e dare risposta a denunce, nonché di formulare raccomandazioni adeguate, ad esempio proponendo nuove leggi e revisioni della normativa esistente, oppure nuove misure politiche. L'ampio spettro delle istituzioni nazionali per i diritti umani attualmente esistenti comprende: commissioni, mediatori civici, istituti e centri. In alcuni Stati membri dell'Unione europea, ad esempio, queste istituzioni fungono anche da organismi per la parità ai sensi della legislazione dell'UE.

Tokios institucijos tampa esminia stiprios ir veiksmingos nacionalinės žmogaus teisių apsaugos sistemos dalimi, jeigu jų veikla yra grindžiama nacionaliniais teisės aktais, yra nepriklausoma nuo vyriausybės, remiasi plačiais įgaliojimais aprėpti visus tarptautinius žmogaus teisių standartus, yra grindžiama įvairia naryste ir atsakomybe dirbi su pilietine visuomene ir valstybe ir jeigu jos gerai atlieka savo funkcijas. NŽTI įgaliotos skatinti ir ginti žmogaus teises. Žmogaus teisių skatinimas reiškia patarimų įvairiais žmogaus teisių klausimais teikimą vyriausybėms ir parlamentams ir informuotumo apie žmogaus teises didinimą. NŽTI įgaliojimai ginti žmogaus teises apima žmogaus teisių pažeidimų stebėseną ir rekomendacijų, kaip gerinti žmogaus teisių padėtį vietoje, teikimą. Kalbant apie teisių apsaugą, šie įgaliojimai taip pat gali apimti teisę gauti, tirti ir spręsti skundus ir teikti atitinkamas rekomendacijas, pavyzdžiui, siūlant naujus teisės aktus, darant galiojančių teisės aktų pakeitimus arba imantis naujų politikos priemonių. Šiuo metu NŽTI gali būti: komisijos, kontrolieriaus tarnybos, institutai arba centrai. Kai kuriose ES valstybėse narėse NŽTI taip pat veikia kaip lygybės institucijos pagal ES teisę.

Šādas institūcijas ir galvenie elementi stiprā, efektīvā valsts cilvēktiesību aizsardzības sistēmā, ja to pamatā ir valsts tiesību akti, tās ir neatkarīgas no valdības, tām ir plašas pilnvaras aptvert visus starptautisko cilvēktiesību standartus, to pamatā ir daudzveidīgi dalībnieki, tām ir pienākums sadarboties ar pilsonisko sabiedrību un valsti un to darbība ir veiksmīga. Valsts cilvēktiesību institūcijas var veicināt un aizsargāt cilvēktiesības. Cilvēktiesību veicināšanas ietver valdības un parlamenta konsultēšanu par dažādiem cilvēktiesību jautājumiem un izpratnes veicināšana par cilvēktiesībām. Valsts cilvēktiesību institūciju pilnvaras aizsargāt cilvēktiesības ietver cilvēktiesību pārkāpumu pārraudzību un ieteikumus par cilvēktiesību situācijas uzlabošanu attiecīgajā vietā. Attiecībā uz aizsardzību to pilnvaras var ietvert arī iespēju saņemt, izmeklēt un atrisināt sūdzības un sniegt atbilstošus ieteikumus, piemēram, ierosināt jaunus tiesību aktus un pārskatīt esošos tiesību aktus vai īstenot jaunus politikas pasākumus. Esošo valsts cilvēktiesību institūciju plašais klāsts ietver komitejas, ombuda iestādes un institūtus vai centrus. Valsts cilvēktiesību institūcijas dažās ES dalībvalstīs, piemēram, darbojas kā līdztiesības struktūras saskaņā ar ES tiesību aktiem.

Таквите институции се клучните елементи во силниот, ефективен национален систем за заштита на човековите права ако се втемелени во домашното право, независни од владата, со широк мандат што ги покрива сите меѓународни стандарди за човекови права, поткрепени со разнолико членство, чија одговорност е да соработуваат со граѓанскиот сектор и со државата, и добро да функционираат.

НИЧП имаат моќ да ги унапредуваат и штитат човековите права.

Унапредувањето на човековите права вклучува и да им се обезбеди на владите и парламентите совет за разни проблематики поврзани со човековите права и да се зголеми свесноста за човековите права.

Моќта на НИЧП да ги штити човековите права подразбира следење на повредите на човековите права и издавање препораки за подобрување на состојбата со човековите права на терен.

Во однос на заштитата, нивниот мандат исто може да ја опфати моќта да примаат, истражат и постапуваат по претставки и да издаваат соодветни препораки, на пример да предлагаат ново законодавство и да предлагаат ревизија на постоечкото законодавство или на нови мерки на политиките.

Широкиот спектар на постојните НИЧП вклучува: комисии, канцелариите на народниот правобранител/народната правобранителка и други институции и центри. НИЧП во некои земји членки на ЕУ, на пример, исто функционираат и како тела за еднаквост во согласност со законодавството на ЕУ.

Tali istituzzjonijiet huma elementi ewlenin fi ħdan sistema nazzjonali b'saħħitha u effettiva tal-protezzjoni tad-drittijiet tal-bniedem, sakemm dawn ikunu stabbiliti fil-liġi nazzjonali, ikunu indipendenti mill-gvern, ikunu s-suġġett ta' mandat wiesa' li jkopri l-istandards internazzjonali kollha tad-drittijiet tal-bniedem, ikunu msejsa fuq sħubija diversa, jingħataw ir-responsabbiltà ta' ħidma kemm mas-soċjetà ċivili kif ukoll mal-Istat, u jaħdmu tajjeb. L-NHRIs għandhom is-setgħa li jippromwovu u jipproteġu d-drittijiet tal-bniedem. Il-promozzjoni tad-drittijiet tal-bniedem tinkludi l-għoti ta' parir lill-gvern u lill-parlament dwar diversi kwistjonijiet tad-drittijiet tal-bniedem u s-sensibilizzazzjoni dwar id-drittijiet tal-bniedem. Is-setgħa tal-NHRIs biex jipproteġu d-drittijiet tal-bniedem tinkludi l-monitoraġġ tal-ksur tad-drittijiet tal-bniedem u t-tfassil ta' rakkomandazzjonijiet biex titjieb is-sitwazzjoni tad-drittijiet tal-bniedem b'mod prattiku. F'termini ta' protezzjoni, il-mandat tagħhom jista' jinkludi wkoll s-setgħa li jirċievu, jinvestigaw u jsolvu lmenti u jagħmlu rakkomandazzjonijiet xierqa, bħal jipproponu leġiżlazzjoni ġdida, u jissuġġerixxu reviżjonijiet għal-leġiżlazzjoni eżistenti jew miżuri politiċi ġodda. L-ispettru wiesa' tal-NHRIs eżistenti jinkludi: kummissjonijiet, istituzzjonijiet tal-ombudsmen, u istituti jew ċentri. L-NHRIs f'xi Stati Membri tal-UE, pereżempju, għandhom il-funzjoni wkoll ta' korpi tal-ugwaljanza skont il-leġiżlazzjoni tal-UE.

Dergelijke instellingen zijn centrale elementen in een sterk, effectief nationaal stelsel voor de bescherming van mensenrechten, mits ze een wettelijke nationale grondslag hebben, onafhankelijk zijn van de overheid, beschikken over een mandaat om alle internationale mensenrechten te behandelen, ondersteund worden door een rijke schakering aan leden, de verantwoordelijkheid hebben om te werken met zowel het maatschappelijk middenveld als de overheid, en mits ze goed functioneren. Nationale mensenrechteninstellingen hebben de bevoegdheid om mensenrechten te bevorderen en beschermen. De bevordering van mensenrechten omvat het adviseren van overheid en parlement over verscheidenen mensenrechtenkwesties en bewustmaking van mensenrechten. De bevoegdheid van nationale mensenrechteninstellingen om mensenrechten te beschermen omvat het monitoren van mensenrechtenschendingen en het doen van aanbevelingen om de mensenrechtensituatie in de praktijk te verbeteren. In termen van bescherming kan hun mandaat ook de bevoegdheid omvatten om klachten te ontvangen, onderzoeken en op te lossen en om passende aanbevelingen te doen, zoals het voorstellen van nieuwe wetgeving, en van herzieningen van bestaande wetgeving of nieuwe beleidsmaatregelen. Het brede spectrum van bestaande nationale mensenrechteninstellingen omvat: commissies, ombudsmannen/vrouwen, en instellingen of centra. In bepaalde EU-lidstaten functioneren nationale mensenrechteninstellingen bijvoorbeeld ook als gelijkheidsorganen onder EU-wetgeving.

Takie instytucje są kluczowym elementem silnego i skutecznego krajowego systemu ochrony praw człowieka, o ile opierają się na prawie krajowym, są niezależne od rządu, mają szerokie uprawnienia do obejmowania wszystkich międzynarodowych norm dotyczących praw człowieka, są poparte zróżnicowanym członkostwem, są zobowiązane do pracy ze społeczeństwem obywatelskim i państwem oraz do prawidłowego funkcjonowania. Krajowe instytucje praw człowieka są uprawnione do promowania i ochrony praw człowieka. Promowanie praw człowieka obejmuje doradzanie rządowi i parlamentowi we wszelkich zagadnieniach dotyczących praw człowieka oraz podnoszenie świadomości dotyczącej praw człowieka. Uprawnienia krajowych instytucji praw człowieka w zakresie ochrony praw człowieka obejmują kontrolowanie naruszeń praw człowieka i wydawanie zaleceń odnośnie poprawy sytuacji praw człowieka na miejscu. Uprawnienia w zakresie ochrony mogą także obejmować uprawnienie do otrzymywania, badania i rozwiązywania skarg oraz wydawania właściwych zaleceń, np. proponowanie nowych ustaw oraz sugerowanie dokonania przeglądu istniejących ustaw lub nowych środków polityki. Szerokie spektrum istniejących krajowych instytucji praw człowieka obejmuje: komisje, rzeczników praw obywatelskich oraz instytucje i ośrodki. Krajowe instytucje praw człowieka w niektórych państwach UE funkcjonują np. także jako organy ds. równości zgodnie z ustawodawstwem UE.

Estas instituições são elementos-chave de um sistema nacional de proteção dos direitos humanos forte e efetivo, desde que tenham por base o direito nacional, independentemente do governo, possuam um mandato amplo para abranger todas as normas internacionais em matéria de direitos humanos, assentem na diversidade, estejam investidas com a responsabilidade de trabalhar com a sociedade civil e com o Estado e funcionem corretamente. As instituições nacionais de defesa dos direitos humanos têm poderes para promover e proteger os direitos humanos. A promoção dos direitos humanos inclui o aconselhamento do governo e do parlamento sobre várias questões relativas aos direitos humanos e a sensibilização neste domínio. Os poderes ao dispor das instituições nacionais de defesa dos direitos humanos incluem a monitorização de violações dos direitos humanos e a formulação de recomendações com vista a melhorar a situação no terreno. Em termos de proteção, o seu mandato pode incluir o poder para receber, investigar e resolver queixas e formular recomendações adequadas, tais como propor nova legislação e sugerir revisões da legislação existente ou novas medidas políticas. A ampla diversidade de instituições nacionais de direitos humanos existentes inclui: comissões, provedorias de justiça e institutos ou centros. Em alguns Estados-Membros da UE, por exemplo, as instituições nacionais de direitos humanos funcionam igualmente como organismos de promoção da igualdade no âmbito da legislação europeia.

Aceste instituții sunt elementele esențiale ale unui sistem puternic, eficace de protecție a drepturilor omului, cu condiția să fie întemeiate în spiritul legilor naţionale; să fie independente de guvern; să dețină un mandat larg care să acopere toate normele internaționale în materie de drepturile omului, fiind susţinut deafilierea şi apartenenţa la diverse organisme relevante; să fie investite cu responsabilitatea de a lucra atât cu societatea civilă, cât și cu statul și să funcționeze bine. Instituțiile naționale pentru drepturile omului au competența de a promova și a proteja drepturile omului. Promovarea drepturilor omului cuprinde consilierea guvernului și a parlamentului cu privire la diferite probleme în domeniu și conștientizarea cu privire la drepturile omului. În competența instituțiilor naționale pentru drepturile omului intră și monitorizarea încălcărilor drepturilor omului și furnizarea de recomandări pentru îmbunătățirea situației drepturilor omului pe teren. În ceea ce privește protecția drepturilor omului, competența lor poate include primirea, investigarea și rezolvarea plângerilor și furnizarea de recomandări adecvate, ca de exemplu propuneri de noi acte legislative, sugestii de revizuire a legislației existente sau a unor măsuri de politică. În spectrul larg de instituții naționale pentru drepturile omului există: comisii, instituții de mediere și institute sau centre. În unele state membre ale UE, instituțiile naționale pentru drepturile omului funcționează, de exemplu, și ca organisme de promovare a egalității de gen în temeiul legislației UE.

Takéto inštitúcie sú kľúčovými prvkami v rámci silného a účinného vnútroštátneho systému ochrany ľudských práv za predpokladu, že sú zakotvené vo vnútroštátnom práve, nezávislom od vlády, majú rozsiahle právomoci na pokrytie všetkých medzinárodných noriem v oblasti ľudských práv, ktoré sú založené na rôznorodom členstve a ktoré boli vybavené tak, aby s občianskou spoločnosťou a štátom a zodpovedne spolupracovali a dobre fungovali. NHRI majú právomoc podporovať a chrániť ľudské práva. Podpora ľudských práv zahŕňa poskytovanie poradenstva vláde a parlamentu o rôznych otázkach ľudských práv a zvyšovaní povedomia o ľudských právach. Právomoc NHRI chrániť ľudské práva zahŕňa monitorovanie porušovania ľudských práv a vydávanie odporúčaní na zlepšenie situácie v oblasti ľudských práv v teréne. Pokiaľ ide o ochranu, ich mandát môže zahŕňať aj právomoc prijímať, preskúmať a riešiť sťažnosti a vydávať vhodné odporúčania, ako napríklad navrhovanie nových právnych predpisov a navrhovanie revízií existujúcich právnych predpisov alebo nových politických opatrení. Do širokého spektra existujúcich NHRI patria: komisie, inštitúcie ombudsmanov a ústavy alebo centrá. NHRI v niektorých členských štátoch EÚ napríklad fungujú aj ako subjekty pre rovnaké zaobchádzanie podľa právnych predpisov EÚ.

Take institucije so ključni elementi v močnem, učinkovitem nacionalnem sistemu varstva človekovih pravic, če so utemljene v nacionalnem pravu, so neodvisne od vlade, imajo široko pooblastilo za pokrivanje vseh mednarodnih standardov človekovih pravic, jih podpira raznovrstno članstvo, so odgovorne za delo tako s civilno družbo kot z državo ter dobro delujejo. Te institucije so pristojne za spodbujanje in varstvo človekovih pravic. Spodbujanje človekovih pravic vključuje zagotavljanje nasvetov vladi in parlamentu o različnih vprašanjih človekovih pravic in ozaveščanje o človekovih pravicah. Pristojnost teh institucij za varstvo človekovih pravic vključuje spremljanje kršitev človekovih pravic in pripravo priporočil za izboljšanje položaja človekovih pravic med splošno javnostjo. Njihova pooblaščenost za varstvo človekovih pravic lahko vključuje tudi pristojnost za sprejemanje, preiskovanje in reševanje pritožb ter izdajanje ustreznih priporočil, kot so predlogi za novo zakonodajo, revizijo obstoječe zakonodaje ali za nove javnopolitične ukrepe. V širok spekter sedanjih nacionalnih institucij za človekove pravice sodijo komisije, uradi varuha človekovih pravic in inštituti ali centri. V nekaterih državah nacionalni uradi za človekove pravice na primer delujejo tudi kot organi za enakost po zakonodaji EU.

Institucione të tilla janë elementë kryesorë brenda një sistemi të fortë, efektiv kombëtar të mbrojtjes së të drejtave të njeriut, me kusht që ato të bazohen në ligjin kombëtar, të pavarur nga qeveria, të kenë një mandat të gjerë për të mbuluar të gjitha standardet ndërkombëtare të të drejtave të njeriut, mbështetur nga një anëtarësim i larmishëm, i investuar me përgjegjësinë për të punuar si me shoqërinë civile ashtu edhe me shtetin, dhe të funksionojë mirë. NHRI-të kanë fuqinë të promovojnë dhe mbrojnë të drejtat e njeriut. Promovimi i të drejtave të njeriut përfshin ofrimin e këshillave për çështje të ndryshme të të drejtave të njeriut qeverisë dhe parlamentit, si edhe rritjen e ndërgjegjësimit për të drejtat e njeriut. Fuqia e IKDNj-ve për të mbrojtur të drejtat e njeriut përfshin monitorimin e shkeljeve të të drejtave të njeriut dhe hartimin e rekomandimeve për të përmirësuar situatën e të drejtave të njeriut në terren. Për sa i përket mbrojtjes, mandati i tyre mund të përfshijë gjithashtu fuqinë për të marrë, hetuar dhe zgjidhur ankesat dhe për të bërë rekomandime të përshtatshme, të tilla si propozimi i legjislacionit të ri, dhe sugjerimi i rishikimeve të legjislacionit ekzistues ose masave të reja të politikave publike. Spektri i gjerë i IKDNj-ve ekzistuese përfshin: komisione, institucione të ombudspersonit dhe institute ose qendra. IKDNj-të në disa shtete anëtare të BE-së, për shembull, gjithashtu funksionojnë si organe të barazisë sipas legjislacionit të BE-së.

Tаkve institucije su ključni elementi snаžnog, efikаsnog nаcionаlnog sistemа zаštite ljudskih prаvа, pod uslovom dа su utemeljene u nаcionаlnom zаkonu, nezаvisne od vlаde, imаju široki mаndаt dа pokriju sve međunаrodne stаndаrde ljudskih prаvа, potkrepljene rаznovrsnim člаnstvom, uloženim u odgovornost zа rаd sа civilnim društvom i držаvom i dobro funkcionisаnje.Nаcionаlne institucije zа ljudskа prаvа imаju moć promocije i zаštite ljudskih prаvа. Promocijа ljudskih prаvа uključuje pružаnje sаvetа vlаdi i pаrlаmentu o rаznim pitаnjimа ljudskih prаvа i podizаnje svesti o ljudskim prаvimа. Moć nаcionаlnih institucijа zа ljudskа prаvа dа štite ljudskа prаvа uključuje prаćenje kršenjа ljudskih prаvа i dаvаnje preporukа zа poboljšаnje stаnjа ljudskih prаvа nа terenu. U pogledu zаštite, njihov mаndаt tаkođe može uključivаti ovlаšćenje dа primаju, istrаžuju i rešаvаju žаlbe i dаju odgovаrаjuće preporuke, poput predlаgаnjа novog zаkonodаvstvа i predlаgаnjа revizije postojećeg zаkonodаvstvа ili novih merа politike.Širok spektаr postojećih nаcionаlnih institucijа zа ljudskа prаvа uključuje: komisije, institucije ombudsmаnа i institute ili centre. Nа primer, nаcionаlne institucije zа ljudskа prаvа u nekim držаvаmа člаnicаmа EU tаkođe funkcionišu kаo equality bodies telа zа jednаkost premа zаkonodаvstvu EU.

Sådana institutioner är viktiga element inom ramen för ett starkt och effektivt nationellt system för skydd av mänskliga rättigheter, förutsatt att de är förankrade i nationell lagstiftning, oberoende av regeringen, med ett brett mandat för att täcka alla internationella standarder för mänskliga rättigheter, underbyggt av ett varierat medlemskap och med ansvar att arbeta med både det civila samhället och staten och fungerar väl. Nationella institutioner för de mänskliga rättigheterna har förmågan att främja och skydda mänskliga rättigheter. Främjande av mänskliga rättigheter inbegriper att ge regering och parlament råd angående olika frågor med avseende på mänskliga rättigheter och att öka medvetenheten om mänskliga rättigheter. Förmågan hos nationella institutioner för de mänskliga rättigheterna att skydda mänskliga rättigheter inbegriper övervakning av kränkningar av mänskliga rättigheter och att lämna rekommendationer för att förbättra situationen för mänskliga rättigheter i samhället. När det gäller skydd kan deras mandat även inbegripa befogenheten att ta emot, granska och lösa klagomål och lämna lämpliga rekommendationer, såsom att föreslå ny lagstiftning och granskningar av befintlig lagstiftning eller nya politiska åtgärder. Det breda spektrumet av befintliga nationella institutioner för mänskliga rättigheter inbegriper kommissioner, ombudsmannainstitutioner och institut och centrum. Nationella institutioner för mänskliga rättigheter fungerar i vissa EU-medlemsstater till exempel även som organ för jämställdhet inom ramen för EU-lagstiftning.

Независими органи, създадени по националното законодателство, които имат задачата да защитават и насърчават правата на човека в държавата.

Državne institucije za ljudska prava su nezavisna tijela osnovana prema domaćem zakonu sa mandatom da štite i promovišu ljudska prava u državi.

nezávislý orgán zřízený podle vnitrostátních právních předpisů a pověřený tím, aby v rámci daného státu chránil a prosazoval lidská práva

uafhængige organer, der er oprettet ved national lov og med mandat til at beskytte og fremme menneskerettighederne inden for nationalstaten

durch nationales Recht gegründete unabhängige Stellen mit dem Auftrag, die Menschenrechte in einem Staat zu schützen und zu fördern

ανεξάρτητα όργανα που έχουν συσταθεί βάσει εθνικού δικαίου και έχουν εντολή να προστατεύουν και να προάγουν τα ανθρώπινα δικαιώματα εντός ενός κράτους

Independent bodies established by domestic law with a mandate to protect and promote human rights within a state.

organismos independientes establecidos por la legislación nacional con el mandato de proteger los derechos humanos dentro de un Estado

Seaduse alusel loodud sõltumatud asutused, mille ülesanne on riigisiseselt kaitsta ja edendada inimõigusi

Kansallisen lainsäädännön nojalla perustetut riippumattomat elimet, joiden tehtävänä on suojella ja edistää ihmisoikeuksia kyseisessä valtiossa

comhlachtaí neamhspleácha arna mbunú le dlí teaghlaigh a bhfuil sainordú tugtha dóibh cearta an duine a chosaint agus a chur chun cinn laistigh de stát

neovisna tijela osnovana na temelju nacionalnog prava, zadužena za zaštitu i promicanje ljudskih prava unutar države

a nemzeti jog által létrehozott független szervek, amelyek feladata az emberi jogok adott államon belüli védelme és előmozdítása

organismi indipendenti istituiti con leggi nazionali con il compito di tutelare e promuovere i diritti umani all'interno di uno Stato

pagal šalies įstatymus įsteigtos nepriklausomos institucijos, įgaliotos saugoti ir skatinti žmogaus teises toje valstybėje

neatkarīga, ar valsts tiesību aktiem nodibināta struktūra, kas pilnvarota aizsargāt un veicināt cilvēktiesības attiecīgajā valstī

независни институции формирани со домашното право со мандат да ги штитат и промовираат човековите права во државата

korpi indipendenti stabbiliti bil-liġi domestika b’mandat biex jipproteġu u jippromwovu d-drittijiet tal-bniedem fi stat

onafhankelijke instellingen die bij nationale wet zijn ingesteld met een mandaat om mensenrechten in een staat te beschermen en te bevorderen

niezależne organy ustanowione na mocy prawa krajowego upoważnione do ochrony i promowania praw człowieka w państwie

organismos independentes estabelecidos pelo direito nacional com um mandato para proteger e promover os direitos humanos num país

organisme independente înființate prin legi naționale cu scopul de a proteja și a promova drepturile omului în cadrul unui stat

nezávislé orgány zriadené podľa vnútroštátneho práva s mandátom na ochranu a podporu ľudských práv v štáte

neodvisni organi, ustanovljeni po notranjem pravu, s pooblastilom za varstvo in spodbujanje človekovih pravic v državi

organe të pavarura të krijuara nga e drejta e brendshme me një mandat për të mbrojtur dhe promovuar të drejtat e njeriut brenda një shteti

Nаcionаlne institucije zа ljudskа prаvа su nezаvisnа telа osnovаnа premа domаćem zаkonu sа mаndаtom dа štite i promovišu ljudskа prаvа u držаvi.

Националне институције за људска права су независна тела основана према домаћем закону са мандатом да штите и промовишу људска права у држави.

oberoende organ som inrättats på grundval av nationell lagstiftning med mandat att skydda och främja mänskliga rättigheter inom en stat

Државне институције за људска права су независна тијела основана према домаћем закону са мандатом да штите и промовишу људска права у држави. Такве институције су кључни елементи снажног, ефикасног државног система заштите људских права, под условом да су утемељене у државном закону, независне од владе, имају широк мандат да покрију све међународне стандарде људских права, поткријепљене разноврсним чланством, спремним за одговоран рад са цивилним друштвом и државом, те да добро функционишу.